Električni avto na trajektu: kaj je res in kaj spletna laž

Začnimo pri viru, ne pri screenshotu. Grško ministrstvo za pomorstvo in otoško politiko je 16. aprila 2024 izdalo okrožnico s protokolarno številko 2070.0/28541/2024. Ta pravi, da mora biti baterija povsem električnega ali priključnohibridnega vozila ob vkrcanju napolnjena največ 40 odstotkov. Če je stopnja napolnjenosti višja od 40 odstotkov celotne kapacitete, vozilo na krov ne sme. Za avtomobile na utekočinjeni ali stisnjeni plin velja meja 50 odstotkov napolnjenosti rezervoarja.

Zraven gre še nekaj drobnega tiska, ki ga naslovi radi spregledajo. Vozil s poškodovanim napajalnim sistemom, rezervoarjem ali baterijo ni dovoljeno vkrcati, polnjenje električnih in priključnohibridnih avtomobilov med plovbo pa ni dovoljeno. Električna in hibridna vozila prav tako ne smejo potovati brez spremstva lastnika. Posadka pred vkrcanjem preveri temperaturo baterije, stanje napolnjenosti pa odčita kar z zaslona v avtomobilu.

Pravilo velja za notranje grške povezave in za trajektne povezave med Grčijo in Italijo, ki jih upravljajo grške družbe. Torej za tiste najbolj obljudene poletne linije iz Ancone, Barija in Brindisija. Uveljavljajo ga veliki prevozniki, med njimi Anek Lines, Minoan Lines in Superfast Ferries. In ne, ni novo: velja že od pomladi 2024 in je še vedno v veljavi. Nekdo je pač star pravilnik prepakiral v svež šok naslov.

Norveška je stroga (a le pri enem prevozniku), Hrvaška je pragmatična, Evropa je zmešnjava

Tukaj postane zanimivo, ker enotnega evropskega pravila sploh ni. Ne obstaja standardiziran evropski predpis o prevozu električnih avtomobilov s trajekti, odločitve pa so odvisne od ocene tveganja vsake posamezne ladjarske družbe, tipa plovila, proge in razpoložljive opreme za gašenje.

Najostrejši primer je norveški. Havila Kystruten je januarja 2023 sklenila, da na njenih ladjah lahko potujejo samo vozila na fosilna goriva, kar pomeni prepoved za električna, hibridna in vodikova vozila. Razlog ni bila pogostost požarov, ampak sposobnost gašenja. Direktor Bent Martini je pojasnil, da analiza tveganja kaže, da požar fosilnega vozila posadka obvlada z opremo na krovu, požar električnega, hibridnega ali vodikovega vozila pa bi zahteval zunanjo reševalno akcijo. Konkurenčni Hurtigruten je ob isti obali presodil drugače in še naprej sprejema vse tipe avtomobilov.

Bližje domu je slika precej mirnejša. Jadrolinija omejitve napolnjenosti ne postavlja, se je pa opremila. Po objavi smernic agencije EMSA leta 2023 je izdala interno okrožnico z navodili posadkam, do zdaj opremila deset ladij s posebnimi protipožarnimi odejami za prekrivanje gorečih vozil, v teku pa je nabava dodatnih tridesetih kosov, s čimer bodo pokrite vse ladje v floti, ki prevažajo avtomobile. Zanimivo: prepovedala je vnos in polnjenje baterij električnih skirojev in koles v potniške salone, na katamaranih pa so skiroji dovoljeni le v ognjevarnih torbah. Kar je, mimogrede, veliko bolj v skladu s podatki o tem, kaj v resnici najpogosteje zagori.

Statistika, ki je v naslovih ne boste našli

Zdaj drobni tisk, ki ga drugje ne boste slišali. Švedska agencija za civilno zaščito MSB je preštela požare za leto 2022. Med približno 611.000 električnimi in priključnohibridnimi vozili je zagorelo 23 avtomobilov, kar je 0,004 odstotka voznega parka, medtem ko je med 4,4 milijona bencinskih in dizelskih avtomobilov zagorelo približno 3.400 vozil ali 0,08 odstotka. To pomeni, da je bilo tisto leto na Švedskem verjetneje, da zagori bencinar ali dizel, in sicer približno dvajsetkrat.

Še bolj poveden je detajl iz iste statistike. Od 106 požarov na elektrificiranih prevoznih sredstvih jih je 38 odpadlo na električne skiroje in 20 na električna kolesa. Skiroji, ne avtomobili. Točno tisti, ki jih ljudje polnijo v kabinah in salonih. Norveški podatki gredo v isto smer, saj tamkajšnji direktorat za civilno zaščito ugotavlja štiri- do petkrat več požarov pri bencinskih in dizelskih avtomobilih.

Če bi ladjarji pravila pisali izključno po statistiki požarov, bi na trajektih omejevali skiroje, ne kombijev in limuzin.

Zakaj potem ladjarji vztrajajo? Ker baterija gori drugače

Ker pogostost in posledica nista ista stvar. In tukaj imajo ladjarji povsem legitimen argument. Evropska zveza združenj za požarno varnost je zapisala, da študije z Danske in Norveške sicer kažejo manjše tveganje požara pri električnih in hibridnih avtomobilih kot pri klasičnih, težava pa je, da so posledice lahko večje, ker je požar litijeve baterije težko pogasiti in se lahko znova razplamti še dolgo zatem, ko je videti pogašen.

Na kopnem to reši gasilski avto. Sredi morja, na zaprti krovni palubi, dvesto navtičnih milj od najbližjega pristanišča, pa je zgodba drugačna. Prav zato omejitev napolnjenosti ni izmišljotina nekega birokrata. Grška direktiva se opira na študijo Evropske agencije za pomorsko varnost EMSA, ki ugotavlja, da se pri napolnjenosti pod 30 odstotki stopnja toplotnega pobega dramatično zmanjša, in priporoča, naj bodo vozila v razponu med 20 in 50 odstotki napolnjenosti. Podobno logiko uporabljajo tudi prevozniki novih vozil, saj družba UECC za rolo tovor predpisuje najmanj 20 in največ 50 odstotkov napolnjenosti.

Dobra novica je, da industrija to rešuje tudi z opremo, ne le s prepovedmi. Dansko požarno inštitutsko testiranje je električni avto zažgalo sredi osmih klasičnih vozil, postavljenih tako gosto, kot stojijo na trajektu, in projektni vodja je ocenil, da so požari električnih avtomobilov na trajektih obvladljivi in ne nekaj, česar bi se morali bati.

Ladje, ki so gorele, in kaj so pokazale preiskave

Zdaj pa še tisto, kar viralne objave najraje pomešajo: veliki požari, ki jih navajajo kot dokaz, se skoraj vedno zgodijo na avtomobilskih tovornjakih, ne na potniških trajektih. To je razlika med tovorno ladjo z dvanajstimi palubami novih avtomobilov in trajektom, na katerem ste vi z družino in prtljago.

Primer številka ena je Fremantle Highway, ki je julija 2023 zagorel severno od nizozemskega Amelanda. Na krovu je bilo 3.783 novih vozil, med njimi 498 električnih. Mediji so vzrok razglasili v prvem dnevu. Nato je prišla inšpekcija. Spodnje štiri od dvanajstih palub so ostale praktično nepoškodovane, približno tisoč avtomobilov, vključno z vsemi 498 električnimi, pa v dobrem stanju. Izvor požara je bil pozneje umeščen na osmo palubo, daleč od območja z električnimi vozili. Uradni vzrok še danes ni potrjen. Nizozemski varnostni svet je maja 2025 objavil poročilo, ki se osredotoča na reševanje in ugotavlja, da je treba sistem odzivanja na incidente v Severnem morju čim prej urediti. En član posadke je umrl, ker je moral skočiti z velike višine. To je prava zgodba tiste nesreče, ne baterija.

Primer številka dve je Morning Midas iz junija 2025. Ladja je prevažala 3.048 vozil, od tega 70 povsem električnih in 681 delno hibridnih, dim pa so najprej opazili na palubi z električnimi vozili. Posadka je ladjo zapustila, plovilo pa je 23. junija potonilo v mednarodnih vodah, približno 5.000 metrov globoko in 360 navtičnih milj od kopnega. Vzrok še vedno ni uradno potrjen. Zato velja ponoviti oceno pozavarovalniške stroke: Mednarodna zveza pomorskih zavarovateljev je poudarila, da do takrat noben požar na rolo ladji ali avtomobilskem tovornjaku ni bil dokazano posledica tovarniško novega električnega vozila.

Prava past niso plameni, ampak vtičnica na otoku

In zdaj pridemo do tistega, kar bi moral biti pravi naslov. Grško pravilo vas prisili, da na otok pripeljete baterijo, napolnjeno največ 40 odstotkov. Pri sodobnem avtomobilu s 77 kWh baterije to pomeni približno 30 kWh energije, kar je v resničnem svetu nekje okoli 150 kilometrov (93 milj) dosega, poleti s klimo pa še manj. Sliši se dovolj. Dokler ne izveste, kaj vas čaka na drugi strani.

Grčija je v zadnjih letih močno pospešila, a razmerje ostaja neizprosno. Danes je v državi približno 3.500 javno dostopnih polnilnih mest, od tega 2.880 izmeničnih polnilnic moči od 3 do 22 kW, večina pa jih stoji v Atenah in Solunu. Otoki razen Krete, Rodosa in Krfa spadajo v najredkejšo kategorijo, kjer je med hitrimi polnilnicami ponekod od 100 do 200 kilometrov ali pa se do njih pride le s trajektom. Ministrstvo je torej sprejelo pravilo, ki vas pošlje na otok skoraj prazen, tam pa je najmanj možnosti, da se napolnite. Po mojem mnenju je to najbolj elegantna definicija administrativnega absurda, kar sem jih videl v tem desetletju.

Pošteno je treba povedati tudi tole: izjeme obstajajo in so navdušujoče. Astipalea je z Volkswagnovim projektom dobila šest dvojnih polnilnic in postala občina z najvišjim razmerjem med polnilnicami in prebivalci v Evropi, kar je celo povečalo povpraševanje po najemu električnih avtomobilov. Denar prihaja tudi od zunaj, saj Evropska investicijska banka s 17,5 milijona evrov podpira grškega operaterja Joltie pri postavitvi približno 2.200 polnilnic v Grčiji in na Cipru do leta 2029, med drugim tudi na otokih.

Polnjenje na krovu: skoraj povsod prepovedano, skoraj

Logična rešitev bi bila polnjenje med plovbo. Trajekt v Sredozemlju vozi šest, osem, včasih deset ur. To je popolna priložnost za mirno AC polnjenje. V praksi je ponudba mizerna. Brittany Ferries, Stena Line in DFDS potnikom sporočajo, da polnjenja na krovu ni na voljo, prav tako pa nikoli ne uporabljajte vtičnic na avtomobilski palubi, če vam prevoznik ni izrecno dodelil polnilnega mesta.

Izjeme so redke in jih je vredno poznati. Na povezavi Kiel proti Göteborgu ima Stena Scandinavica tri polnilne postaje za skupno šest vozil, gre za standardne izmenične polnilnice moči 11 kW z vtičem tipa 2, kabel pa morate prinesti sami. Cena je pavšalna, jeseni približno 25 evrov na avtomobil, kar je bolj rezervacija vtičnice kot plačilo po kilovatni uri. Polnjenje ponujajo tudi nove ladje TT-Line, Peter Pan in Nils Holgersson, ter nekatere ladje Irish Ferries. Za Sredozemlje in grške otoke pa velja preprosto pravilo: računajte, da polnjenja na krovu ni.

Kaj se v resnici spreminja: pravila, ne prepovedi

Tisti, ki jim je resnično mar za varnost, so v ozadju naredili več kot vsi viralni naslovi skupaj. Od 1. januarja 2026 veljajo dopolnila konvencije SOLAS, ki uvajajo nove zahteve za zaščito pred požarnimi nevarnostmi v prostorih za vozila, v rolo prostorih in na vremenskih palubah, namenjenih prevozu vozil. Gre za resoluciji MSC.550(108) in MSC.555(108), ki zajemata tudi zahteve za predelavo obstoječih ladij do leta 2028. V praksi to pomeni posamično naslovljive dimne in toplotne javljalnike po celotni avtomobilski palubi ter fiksne vodne sisteme na odprtih palubah. Obvezna pravila, ki bodo posebej naslovila električna vozila, so napovedana za 1. januar 2028.

Prevod v slovenščino: pravila 40 odstotkov ne bo za vedno. Bo pa toliko časa, dokler bodo ladje starejše od predpisov.

Sodba: preverjeno, pomirjujoče in vseeno nadležno

Torej, kaj je res? Res je, da vas z napolnjeno baterijo na grški trajekt ne spustijo in da to velja že od aprila 2024. Res je, da ena norveška družba električnih avtomobilov sploh ne sprejme. Ni pa res, da Evropa izganja elektromobile s trajektov, ni res, da so požari na ladjah dokazano posledica električnih avtomobilov, in ni res, da statistika kaže večjo verjetnost požara pri baterijskih vozilih. Kaže ravno nasprotno, medtem ko je težje gašenje povsem legitimna skrb.

Moje mnenje po branju vseh teh dokumentov je preprosto. Omejitev napolnjenosti sama po sebi ni nesmiselna, ker sledi priporočilu agencije EMSA in ker je posadka na odprtem morju sama. Nesmiselna postane šele v kombinaciji z otokom brez polnilnice. Rešitev ni znižanje varnostnih standardov, ampak vtičnica v pristanišču in nekaj polnilnic na krovu, kar so Skandinavci že dokazali, da je izvedljivo. Do takrat pa velja: v Grčijo pripeljite baterijo pod 40 odstotki, rezervirajte nastanitev s polnilnico, ne polnite skiroja v kabini in ne verjemite vsakemu naslovu, ki ima v sebi besedo pepel.

Ker če bi ladja res zgorela vsakič, ko se nekdo na trajekt pripelje s polno baterijo, poletje v Sredozemlju že zdavnaj ne bi obstajalo.