Ferrari Luce razprodan v dveh mesecih: avto, ki ga je sovražil ves internet, zdaj tiska denar

Osvežimo spomin. Ko je Ferrari 25. maja v Rimu odgrnil svoj prvi povsem električni avtomobil, je internet reagiral tako, kot se za internet spodobi: z vilami in baklami. Delnica je v Milanu v enem dnevu izgubila skoraj osem odstotkov vrednosti, nekdanji šef Luca di Montezemolo je javno modroval, da bi z Luceja lahko vsaj odstranili propetega konjička, komentatorji pa so avto krstili za luksuzni opekač.

In potem se je zgodilo tisto, česar internet ni predvidel. Ferrari je v manj kot dveh mesecih razprodal celotno letošnjo kvoto, to je slabih 500 avtomobilov, in to po ceni od 550.000 evrov (okoli 640.000 dolarjev) navzgor. Naročniška knjiga je zdaj polna vse do konca leta 2027. Najlepše pri vsem: do zdaj ni bil dostavljen niti en sam primerek. Dostava se začne šele oktobra. Ljudje so za tega grdinca odšteli pol milijona evrov, ne da bi ga sploh videli v živo, kaj šele vozili.

Zanimivo je, kdo kupuje. Ne stari zbiratelji, ki so pisali protestna pisma, ampak nova generacija kupcev iz Kitajske in tehnoloških dolin, med njimi tudi taki, ki še nikoli niso imeli Ferrarija. Maranello je torej z avtom, ki ga polovica obstoječih kupcev sovraži, pripeljal povsem svežo krvno skupino. To ni nesreča. To je bila poteza.

Prve vožnje: karoserija deli, volan pa združuje

In zdaj drobni tisk, ki spremeni celotno zgodbo. Pretekli teden je padel embargo na prve testne vožnje pozne predserijske različice na stezah v Baloccu in Fioranu. Pričakoval sem previdne ocene v slogu "no, ni tako grozno". Dobili smo hvalnice.

Top Gear je Luce označil za izvrsten za vožnjo in opisal tri vozne načine, ki ne uravnavajo le moči, ampak tudi obliko navorne krivulje. V umirjenem načinu Tour je po njihovih podatkih na voljo okoli 608 "konjev" in polni štirikolesni pogon, v načinu Performance pa 958 "konjev" in končna hitrost okoli 306 km/h (190 mph). Zvok? Ne umetna znanstvenofantastična kulisa, ampak nekaj pristnega, kar se odziva na desno nogo bolje kot pri marsikaterem tekmecu.

Še bolj pove ocena portala CarExpert. Luce je 53 mm daljši in 129 kg težji od Purosangueja, torej največji in najtežji Ferrari doslej, a se za volanom vede lahkotno in atletsko. V ovinek se zapelje tekoče, skozi vse faze ostane uravnotežen, aktivno vzmetenje pa duši udarce bolje kot pri Purosangueju, saj so korak vretena v blažilnikih povečali za petino. Rezultat: na 23 in 24 palčnih platiščih ni odvečnega drncanja po grbinah. Krmilo je lahko in linearno, povratna informacija skozi tanek venec pa odlična.

Vse to so vozila prototipi, ne serijski avtomobili, dobava se šele začenja, prava vrednost tega avta na trgu rabljenih pa bo znana šele leto ali dve po prvih dobavah. Ocene zato ne dam, ker ga nisem vozil. Ampak vzorec je jasen: tisti, ki so ga vozili, o dizajnu skoraj ne govorijo več. Govorijo o vožnji. In sodeč po reakciji Charlesa Leclerca, ki se je pripeljal kot sopotnik ob Lewisu Hamiltonu za volanom, gre za precej divjo izkušnjo.

Pod haubo: tisoč konjev, ki jih ne slišiš

Za noro obliko se skriva resna elektrika, ki jo je Maranello večinoma razvil sam. Nad 1.000 KM (okoli 1.050 KM) priteče iz štirih neodvisnih elektromotorjev, baterija meri 122 kWh, arhitektura teče na 880 voltih, polnjenje pa doseže 350 kW. Doseg presega 530 km (330 milj), pospešek do stotice pa znaša 2,5 sekunde, do dvestotice pa 6,8 sekunde. Motorji uporabljajo rotorje s Halbachovo ureditvijo magnetov, razsmerniki iz silicijevega karbida delujejo pri 93 odstotni izkoristljivosti, aktivno električno vzmetenje pa bere cesto z zamikom ene tisočinke sekunde. To ni logotip, prilepljen na tujo električno desko. To je inženirstvo.

Ekonomija ekstravagance, potrjena z izkazom

Če komu prva dva odstavka nista dovolj, naj pogleda računovodstvo. Na četrtkovi predstavitvi poslovnih rezultatov za prvo polletje je Ferrari dvignil letošnjo napoved prihodkov na približno 7,6 milijarde evrov (okoli 8,8 milijarde dolarjev). Poslovni dobiček je znašal 605 milijonov evrov pri marži 31,2 odstotka, čisti dobiček pa 463 milijonov evrov. Direktor Benedetto Vigna je uspeh pripisal personalizacijam in trdnemu povpraševanju, naročniška knjiga pa je polna do konca leta 2027. Delnica, ki je maja padala, je po objavi zrasla.

Se še spomnite panike ob predstavitvi? Trg jo je pozabil hitreje, kot se Luce zavrti do stotice. In to je bistvo, ki ga velika večina komentatorjev spregleda: v luksuznem segmentu razdvajanje ni tveganje, ampak poslovni model. Ferrari letno proda okoli 13.640 avtomobilov, cilj za Luce pa je približno 2.500 kosov do leta 2030, torej kakih 600 na leto oziroma borih pet odstotkov celotne prodaje. Redkost ni stranski učinek. Redkost je izdelek.

Kaj to pomeni za vas? Praktično nič :)

Verjetno nikoli ne boste kupili Luceja. Jaz tudi ne. Pa vseeno je ta zgodba pomembna, ker je učna ura o tem, kako beremo lansiranja izdelkov. Vsakič, ko internet nekaj razglasi za katastrofo v prvem tednu, se splača počakati na drugi mesec. Purosangue, Testarossa, Enzo, vsi so bili ob predstavitvi "napaka", danes pa legende, ki tiskajo denar. Luce je naslednji člen te verige, le da se je tokrat verige zavedal že vnaprej.

In medtem ko nemška trojica elektrificira iste avtomobile in upa, da nihče ne bo opazil, je Maranello naredil nekaj, česar ne moreš spregledati, tudi če bi hotel. Polovica ljudi ga še vedno sovraži. Druga polovica ga še vedno ne razume. Vseh slabih 500 pa je že prodanih.

Tako da, dragi kritiki: imeli ste čisto prav. Grd, čuden, nemogoč. In razprodan. Točno to sem vam maja obljubil.

Ferrari Luce EV