Honda šokira avtomobilski svet: Bo novo dobo električnih vozil za Japonce rešil indijski inženirski velikan Tata Technologies?
Japonska Honda se je odločila za potezo brez primere: razvoj svoje naslednje ključne avtomobilske platforme za električna in hibridna vozila je zaupala indijskemu podjetju Tata Technologies, s čimer želi drastično zmanjšati stroške in pospešiti prodor na trg.

Predstavljajte si naslednji scenarij: vstopite v prestižno japonsko restavracijo, naročite suši, kuhar pa se obrne k vam in reče, da bo riž tokrat pripravil zunanji sodelavec iz New Delhija. Nenavadno? Šokantno? Morda. A natanko to se pravkar dogaja v svetu avtomobilizma. Honda, znamka, ki je desetletja veljala za inženirskega samotarja – tistega trmastega genija, ki raje trikrat propade, kot pa da bi sosedu dovolil priviti en sam vijak na njihov legendarni motor – je ključe svoje prihodnosti predala v roke indijskemu podjetju Tata Technologies.
Ko japonski ponos trči ob kruto realnost preživetja
Da, prav ste prebrali. Honda ne bo več sama razvijala svoje naslednje velike platforme. To nalogo so zaupali indijskim inženirjem. In ne govorimo o kakšnem nepomembnem detajlu, kot je oblika držala za skodelice ali grafika na zaslonu na dotik. Govorimo o sami hrbtenici prihodnjih avtomobilov – arhitekturi, ki bo morala podpirati tako klasične motorje na notranje zgorevanje kot tudi napredne hibridne sklope in, kar je najpomembneje, čiste električne pogone.
Zakaj bi podjetje, ki je svetu dalo kultni sistem VTEC in neuničljive motorje, storilo kaj takega? Odgovor je preprost in boleč: denar in čas. Razvoj sodobnih električnih platform je postal astronomsko drag šport. Če želite danes razviti konkurenčen električni avtomobil z baterijo kapacitete, recimo, 70 kWh, ki omogoča hitro polnjenje z močjo vsaj 150 kW in ponuja moč motorja okoli 150 kW (201 hp) ter navor 310 Nm (228 lb-ft), boste za razvoj porabili milijarde. In medtem ko vi rišete načrte, vas tekmeci že prehitevajo po levi in desni s hitrostjo 200 km/h (124 mph).
Indijska lekcija iz učinkovitosti
Sodelovanje s Tata Technologies – ki je sicer samostojna inženirska veja pod okriljem giganta Tata Group in ne neposredno proizvajalec avtomobilov Tata Motors – je za Hondo strateška nujnost. Poglejmo številke, ki japonskim šefom zagotovo kratijo spanec:
Pred desetletjem je imela Honda v Indiji udoben 7-odstotni tržni delež.
Danes je ta delež strmoglavil na manj kot 2 odstotka.
Medtem ko domači indijski proizvajalci veselo lansirajo cenovno dostopne električne modele, Honda tam nima niti enega samega baterijskega vozila. Če želiš preživeti na enem največjih trgov na svetu, moraš biti hiter. In Tata Technologies obljublja prav to: drastično krajši čas razvoja in neprimerljivo nižje stroške.
"Sodelujemo pri razvoju celotnega vozila za velikega japonskega avtomobilskega proizvajalca," je pred časom skrivnostno namignil Warren Harris, prvi mož Tata Technologies. Zdaj je jasno, da je ta skrivnostni kupec prav Honda.
Je to konec prave Honde ali nov, briljanten začetek?
Kot zaprisežen avtomobilski navdušenec bi moral ob tej novici verjetno jokati v kotu in objemati sliko starega Civica Type R. A če sem popolnoma iskren, v tem vidim nekaj izjemno pozitivnega.
Če lahko zunanji partner prevzame tisti najbolj zahteven, a hkrati najdražji del razvoja – torej programsko opremo, digitalno arhitekturo in optimizacijo stroškov podvozja –, se lahko Hondini inženirji osredotočijo na tisto, kar znajo najbolje. Na občutek na volanu. Na nastavitev vzmetenja, ki bo poskrbelo, da se bo tudi družinski električni križanec skozi ovinke peljal z nasmehom na obrazu voznika. In če bo to pomenilo, da bomo dobili dostopne električne Honde z dosegom preko 400 kilometrov in pospeškom od 0 do 100 km/h (0-62 mph) v manj kot šestih sekundah za razumen denar, potem naj bo tako.
Svet se spreminja in včasih moraš ponos pospraviti v predal, da lahko sploh ostaneš v igri. Honda je to storila pravočasno. Zdaj pa počakajmo, kakšen bo ta japonsko-indijski suši, ko zapelje na ceste.
Foto galerija
2 slik
Jan Macarol je ustanovitelj in odgovorni urednik Throttly. Že vrsto let spremlja slovenski avtomobilski trg in prehod na električna vozila — testira vozila, računa realne stroške lastništva in piše o tem brez marketinških ovinkov.