Subvencij za električne avtomobile ni več: na Throttlyju smo jih danes izklopili z enim stikalom (in dodali gumb "pred Vrtovcem")
Minister je rekel, da bo šlo tudi brez. Prav, poglejmo, koliko.

Ko minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec v večernih poročilih 24ur zvečer mirno pove, da država subvencij za nakup električnih vozil "absolutno ne bo več financirala", se v Sloveniji zgodi nekaj nenavadnega. Tehnologija čez noč dozori. Kot banana v papirnati vrečki. In mi na Throttlyju smo dobili nalogo, ki je nihče ne mara: iz kalkulatorjev odstraniti sedem tisoč evrov, ki jih ni več.
Kaj se je sploh zgodilo?
Poletje je bilo pravljica. Junija so se slišale obljube o dodatnih spodbudah, avgusta je prišla novica, da so sredstva iz razpisa Borzen izčrpana, v ponedeljek, 9. septembra, pa je minister vse skupaj še uradno zapečatil. Subvencij za nakup električnih avtomobilov ne bo več. Pika. Konec. Zaključek zgodbe, ki je trajala dobro desetletje.
Včeraj pa to zopet javno ponovil. Subvencij ne bo več.
Če ste kupovali avto avgusta, ste torej računali na državo. Če ga kupujete septembra, računate nase. In na kalkulator. To je precejšnja razlika, ko govorimo o zneskih, ki so bili višji od cene rabljenega Clia.
Kako je bilo prej, ko je država še delila darila?
Da si osvežimo spomin, ker se v tej državi stvari pozabljajo hitreje, kot se prazni baterija pri minus deset stopinjah. Razpis Borzena je delil subvencije po razredih glede na ceno vozila. Fizična oseba je za avto do 25.000 € dobila 7.800 €, za avto do 35.000 € še vedno lepih 7.200 €, do 45.000 € je bilo 6.500 €, do 65.000 € pa 4.500 €. Nad tem nič, ker si pač lahko privoščiš. Pravne osebe so začele pri 7.200 € za vozila do 35.000 € in končale pri istih 4.500 € za vozila do 65.000 €.
Throttly je vse to znal na pamet. Vsaka kartica vozila je nosila značko Borzen upravičeno, stran vozila je prikazovala neto ceno po subvenciji, kalkulator skupnih stroškov lastništva pa je subvencijo lepo razporedil po mesecih, da je bila elektrika na papirju cenejša od dizla že v prvem letu. Lepi časi. Stroji so bili polni državnega denarja in vsi smo se pretvarjali, da je to tržna cena.
Kaj smo danes naredili na portalu?
Danes zjutraj smo v administraciji portala preklopili eno samo stikalo. Katalog vozil, Izračuni in subvencije, izklopi. Nobenega programerja, nobenega nočnega poseganja v kodo, nobene drame. En klik in sedem tisoč evrov je izginilo s slehernega vozila v katalogu. Tako hitro, kot je izginilo iz proračuna.
Posledice so vidne povsod. Značk Borzen upravičeno ni več, vrstice s subvencijo ni več, cene so prikazane take, kot so v resnici. Mesečni strošek v kalkulatorju TCO je zdaj tisti, ki ga boste zares plačevali, in ne tisti, ki ste ga plačevali z državno pomočjo. Priznamo, številke so grše. Ampak so resnične. In to je v avtomobilskem svetu redkost, ki jo je vredno ceniti.
Vse ostalo deluje naprej, kot da se ni zgodilo nič. Kalkulator skupnih stroškov lastništva, izračun financiranja, primerjave vozil ena na ena, kalkulator Elektrika ali bencin, odbitek DDV pri pravnih osebah do meje 80.000 €, boniteta v primerjavah z "klasičnimi avtomobili" 1,5 %, cene elektrike in goriv. Samo en podatek manjka. Tisti, ki je bil za marsikoga odločilen.

Kaj pa, če vas zanima, koliko ste zamudili?
Tu pride najlepši del. Ker smo mazohisti, in ker vemo, da ste tudi vi, smo na strani vsakega vozila dodali stikalo z imenom "Vključi staro subvencijo (pred Vrtovcem)". Vidno je samo, dokler so subvencije izklopljene, kar je, sodeč po ministrovi odločnosti, za vedno.
Ko ga prižgete, portal izračuna, koliko bi vas avto stal po nekdanjem razpisu. Prikaže se oznaka Neto cena (stara subvencija), značka Stara subvencija z zneskom, preračunani mesečni strošek, financiranje in celotni TCO. Skratka, vzporedni svet, v katerem država še verjame v elektriko. Poimenovali bi ga lahko tudi gumb za nostalgijo ali koliko me je stal 9. september, ampak smo ostali pri uradnem imenu. Vse skupaj je jasno označeno kot informativen izračun. Ni ponudba. Ni obljuba. Je samo številka, ki vas bo malo bolela.
Ali je tehnologija res zrela?
Minister pravi, da je. In v nečem ima celo prav. Električni avtomobili leta 2026 niso več eksperiment; baterije zdržijo, polnilnice so, dosegi so realni in mesečna prodaja je pred ukinitvijo dosegla skoraj 1.500 električnih vozil. Tehnologija je zrela. Cene pa še vedno malo zelene. Kitajci to rešujejo z obsegom, Evropejci z obljubami, Slovenija pa je rešitev očitno našla v tem, da je preprosto nehala gledati in tudi razmišljati. Butale pač.
Ironija je seveda v tem, da je bil v istem paketu, ki je ukinil pomoč za električne avtomobile, potrjen interventni zakon s subvencijami za gorivo in pnevmatike za prevoznike in kmete iz prav tega "neobstoječega" budgeta. Denarja torej ni zmanjkalo. Zmanjkalo je denarja za elektriko. To je razlika, ki jo je Fokus in drugi opisali kot absurdno, uvozniki pa kot udarec za predvidljivost trga. Mi ji rečemo samo: sprememba v bazi podatkov. Zabeležena, kdaj in kdo.
Kakšen bo trg brez subvencij?
Zdaj pa k tistemu, česar vam na tiskovnih konferencah ne bodo povedali. Poceni električnih avtomobilov ni več. Ne zato, ker bi jih nehali izdelovati, ampak zato, ker je bil "poceni" v Sloveniji vedno le drugo ime za "minus 7.800 evrov od države". Vstopni električni avto, tisti mestni malček, ki ga kupite za vožnjo do službe in nazaj, je čez noč postal najbolj nesmiselen nakup na trgu. Za ceno novega električnega Twinga dobite tri leta star Mercedes-Benz razreda C 220 z vso opremo, usnjem in zvezdo na pokrovu. Eden vas pelje 250 kilometrov, drugi 1.250. Ni treba biti ekonomist, da vidite, kam bo šel denar.
Tehnologija pri vstopnih električnih avtomobilih brez subvencije preprosto ni konkurenčna. Baterija je še vedno najdražji del avta in pri malčku predstavlja nesorazmerno velik kos cene, ki je nič ne skrije. Kaj se torej zares spreminja? Cel segment do Tesle Model 3 pri 34.990 € je mrtev. Vse pod to črto je bilo živo samo zaradi Borzena, in ko Borzen ugasne, ugasnejo tudi ti avti. Model 3 je s tem, priznajmo malce nenavadno, postal prvi električni avto, ki se ga v Sloveniji sploh še splača kupiti brez državne pomoči. Avtomobili okrog 50.000 € se bodo prodajali približno tako kot prej, ker njihovi kupci na subvencijo nikoli niso zares gledali; 4.500 evrov pri petdeset tisočakih je bil lep bonus, ne razlog. In poslovni segment ostaja poslovni segment: podjetje odbije DDV, ima ničelno boniteto v primerjavi s klasičnimi avtomobili (do leta 2029) in vozi naprej, dokler se tudi tam kaj ne spremeni.
Kaj pa zasebnik s 25.000 evri v žepu? Ta bo šel v Nemčijo po rabljenega. Uvoz rabljenih električnih vozil se zna do zime občutno povečati, in to iz dveh razlogov. Prvi je ironičen: rabljeni električni avtomobili iz tujine imajo v ceni že vračunano tujo subvencijo. Nemški, francoski ali nizozemski davkoplačevalec je pred tremi leti dobil popust, ki ga boste zdaj koristili vi. Slovenska država je z ukinitvijo uspešno subvencionirala nemški rabljeni trg. Ne lastnih podjetji, temveč Nemške. Drugi razlog je manj smešen: cene nafte. Napovedi kažejo, da bi liter goriva do zime lahko dosegel 2,5 €, in pri takšni številki se tudi rabljen električni avto s 60.000 kilometri nenadoma sliši kot zelo razumna odločitev. Država je v istem tednu ukinila pomoč za elektriko in uvedla pomoč za gorivo. Trg bo odgovoril po svoje.
Najbolj na udaru pa niso kupci. Najbolj na udaru so trgovci. Pri nekaterih znamkah električni avtomobili predstavljajo že polovico prodaje, in te polovice v velikih primerih preprosto ne bodo prodali. Zaloge na dvoriščih so naročene z jesenskim razpisom v mislih, marketinški proračuni so bili narejeni s subvencijo v računici, prodajalci so bili izobraženi za avte, ki so čez noč postali za deset tisočakov predragi. Uvozniki so zato v Trgovinski zbornici ministra ostro napadli, in to ni bilo iz načelnosti. To je bila panika, prevedena v uradni jezik.
Kaj to pomeni za vas?
Če kupujete električni avto, zdaj vidite pravo ceno. To je dobro. Če ste ga kupili poleti, ste pravočasni in vam čestitamo. Če ste čakali na "še boljši razpis", vas razumemo in vam sočustvujemo. Gumb pred Vrtovcem je tam za vas. Kot echo nekih časov, ki jih ni več.
In še tolažba. Nastavitve na Throttlyju so v bazi, ne v kodi. Če se razpis kdaj vrne, ga prižgemo nazaj z istim stikalom, s katerim smo ga danes ugasnili. Mi smo pripravljeni v treh sekundah. Vprašanje je samo, kdo bo prej: država ali naslednji minister.
Ker avto ni oglas. Avto je debata.

Jan Macarol je ustanovitelj in odgovorni urednik Throttly. Že vrsto let spremlja slovenski avtomobilski trg in prehod na električna vozila — testira vozila, računa realne stroške lastništva in piše o tem brez marketinških ovinkov.