Volvo EX60 v Sloveniji: Do 810 km dosega in 680 KM za 63.350 evrov

Priljubljeni XC60 je vrsto let predstavljal temelj prodajnih uspehov švedske znamke. Kupci so ga cenili kot premijsko alternativo uveljavljenim nemškim tekmecem brez pretiranih vzdrževalnih stroškov. Novi EX60 pomeni popoln prehod na elektriko, saj je nastal na namenski platformi SPA3, razviti izključno za baterijska vozila. Zaradi namenske zasnove v dnu ni več prostorsko potratnega kanala za kardansko gred.

Uradna slovenska premiera v Ljubljani ima za zastopnika velik pomen. Z novincem želijo ohraniti vodilni položaj v segmentu, kjer se bosta kmalu merila tudi novi BMW iX3 in električni Mercedes GLC. Omenjena tekmeca sta bila napovedana na salonu v Münchnu, Göteborg pa nanju odgovarja z izjemnimi tehničnimi specifikacijami, ki so ob premieri požele veliko odobravanja.

Napredna integracija baterijskih celic neposredno v karoserijo

Glavna tehnična posebnost je vgradnja baterijskega sklopa po načelu cell-to-body. Celice so integrirane neposredno v strukturo šasije in nimajo ločenega zunanjega ohišja. Takšna rešitev prihrani približno 70 kg mase, zniža nivo kabinskega dna ter hkrati občutno izboljša vzvojno togost vozila. Baterija služi tudi kot ojačitev pri morebitnih bočnih trkih in pripomore k tišji vožnji, saj deluje kot nosilno ogrodje celotnega avtomobila.

Zasnova uporablja 800-voltno omrežje, ki zmanjšuje toplotne obremenitve in omogoča izjemno hitro polnjenje. Sistem podpira tudi dvosmerni pretok elektrike, kar pomeni, da lahko vozilo napaja zunanje naprave ali oddaja presežke energije v domače omrežje kot hranilnik.

Tovarniška garancija na baterijo velja 10 let ali 240.000 km (149.000 milj), odvisno od tega, kateri pogoj nastopi prej. Za uveljavljanje tega podaljšanega jamstva je obvezen reden servisni pregled pri pooblaščenem partnerju, medtem ko osnovno jamstvo znaša 8 let ali 160.000 km, kar je še vedno konkurenčno v tem razredu.

Tri pogonske možnosti za različne zahteve voznikov

Kupci v Sloveniji lahko izbirajo med tremi motornimi različicami. Najvišja hitrost je pri vseh modelih elektronsko ustavljena pri 180 km/h (112 mph), kar sledi varnostni zavezi znamke iz leta 2020. Podatki o kapaciteti baterij razkrivajo neto vrednosti 80, 92 in 112 kWh. Največji paket s 112 kWh presega baterijo v BMW iX3, medtem ko je izvedba P10 neposredno primerljiva z baterijo v Mercedesu GLC EQ.

Vstopna različica P6 Electric z enim elektromotorjem ponuja 275 kW (374 KM) in 480 Nm (354 lb-ft) navora. Do 100 km/h pospeši v 5,9 sekunde, ima baterijo z bruto kapaciteto 83 kWh ter po merilnem ciklu WLTP doseže do 620 km (385 milj) ob normni porabi 14,7 kWh/100 km. Zmore vleči priklopnik z maso do 2.000 kg, kar zadostuje večini družinskih uporabnikov z domačim priključkom.

Vmesna možnost je štirikolesno gnani P10 AWD Electric z dvema motorjema, ki razvijeta 375 kW (510 KM) in 710 Nm (524 lb-ft) navora. Ta izvedba doseže 100 km/h v 4,6 sekunde, vgrajeno ima 95 kWh baterijo za doseg do 660 km (410 milj) ter omogoča vleko tovora do 2.400 kg (5.291 lb).

Vrh ponudbe predstavlja P12 AWD Electric z močjo 500 kW (680 KM), navorom 790 Nm (583 lb-ft) ter pospeškom do 100 km/h v le 3,9 sekunde. Njena baterija s 117 kWh po ciklu WLTP omogoča do 810 km (503 milje) dosega, kar je izjemen dosežek med športnimi terenci.

Uradna poraba pri najmočnejšem modelu znaša 16,0 kWh/100 km. Ta SUV uspešno združuje zmogljivosti športnih avtomobilov z dosegom, primerljivim z dizelskimi vozili. Zaradi visokega povpraševanja so dobavni roki za P12 nekoliko daljši, zato se precej kupcev odloči za model P10, kar za tovarno po lanskih tržnih nihanjih pomeni zelo spodbuden prodajni zagon.

Polnilne zmogljivosti na hitrih postajah DC in domačem omrežju AC

Hitrost oskrbe z elektriko spada med ključne prodajne argumente novinca. Različica P12 lahko na 400-kilovatni polnilnici pridobi do 340 km dosega v 10 minutah. Največja moč polnjenja z enosmernim tokom pri izvedbah s štirikolesnim pogonom znaša 370 kW. Polnjenje med 10 in 80 odstotki pri P12 zahteva 19 minut, pri P10 18 minut (nekateri preizkusi so pokazali celo 16 minut), pri osnovnem P6 pa 18 minut na 300 kW postaji. Priklopljen na razširjeno 150 kW (400 V) polnilnico se P6 napolni v 26 minutah, medtem ko 50-kilovatna postaja postopek podaljša na 69 minut.

Zelo praktična rešitev je serijski 22 kW trifazni polnilnik AC, ki je vključen od paketa Plus naprej. Na 32-amperski domači polnilnici traja celotno polnjenje baterije pri P6 natanko 4 ure, pri P10 4,5 ure in pri P12 točno 6 ur. Ob priklopu na 16 amperov se čas podaljša na 8, 9 oziroma 12 ur. Neposredna tekmeca, BMW iX3 in Mercedes GLC, pri izmeničnem toku omogočata zgolj 11 kW moči.

Oblikovna zasnova karoserije in aerodinamične rešitve

Zunanjost ohranja prepoznaven skandinavski značaj z ostrimi potezami. Sprednji del poudarjata dnevni svetlobni podpis v obliki Thorovega kladiva in matrična tehnologija žarometov (v višjih stopnjah opreme Pixel LED), medtem ko so zadnje luči ohranile značilno navpično postavitev v posodobljeni grafiki. Premer koles se giblje od 20 do 22 palcev. Manjša platišča nosijo ožje pnevmatike, pri 21- in 22-palčnih različicah pa širina naraste na 255 spredaj in 265 zadaj, kar nekoliko zviša porabo, višji paketi opreme pa te dimenzije vključujejo serijsko.

Podvozje že v osnovi uporablja blažilnike s frekvenčnim prilagajanjem, popolnoma adaptivno vzmetenje pa ostaja na seznamu doplačil. Pravo zračno vzmetenje bo namenjeno robustnejši različici Cross Country. Stranska vrata nimajo okenskih okvirjev, v paketu Ultra pa so spredaj in zadaj laminirana. Tovrstne zvočne zaščite BMW iX3 sploh nima, Mercedes GLC EQ pa jo ponuja zgolj na prednjih steklih.

Posebnost so zunanje vratne kljuke v obliki fiksnih aerodinamičnih krilc s stikalom na notranji strani. Čista stranska linija zahteva nekaj privajanja pri vsakodnevnem odpiranju. Pri Volvu poudarjajo, da je celoten sklop konstrukcijsko ojačan za potrebe reševanja, ob morebitni prometni nesreči in prekinitvi elektrike pa deluje mehanski sistem odpiranja.

Prostornost potniškega prostora in multimedijski vmesnik

Kabina izstopa po zračnosti in prečiščenem oblikovanju z ravnimi površinami. Karoserija v dolžino meri 4.803 mm, široka je 1.899 mm, visoka 1.635 mm, medtem ko medosje znaša 2.970 mm. Glavni prtljažni prostor zadaj ponuja 523 litrov, sprednji predal pod pokrovom motorja pa dodaja še 52 litrov za shranjevanje kablov. Informacijski sistem teče na velikem pokončnem zaslonu s procesorji Nvidia in Googlovo programsko platformo.

Avdio sistem Bowers & Wilkins z 28 zvočniki in podporo za Dolby Atmos je po zvočni izkušnji preprosto "sublime". Po mojem mnenju zaostaja samo za Burmesterjevim sistemom v Mercedesu, kar v tem razredu pomeni vrhunsko drugo mesto.

V potniški kabini hitro opazite nekaj samosvojih švedskih rešitev. Volanski obroč je izrazito majhen, njegova nastavitev pa poteka digitalno prek osrednjega zaslona in tipk na krmilu, kar močno spominja na Teslo. Digitalni merilniki so nameščeni precej naprej proti vetrobranskemu steklu, zaradi česar pri Volvu menijo, da projicirni zaslon ni potreben. Panoramska steklena streha je serijska, z možnostjo doplačila za elektrokromatsko samodejno zatemnitev. Pred sovoznikom ni običajnega predala, saj je prostor za shranjevanje prestavljen v sredinski greben, kjer sta na voljo tudi brezžično polnjenje telefona in 60-vatni USB-C priključek. Usmerjanje zraka iz rež poteka izključno prek digitalnih menijev. Zadnja klop ponuja električni pomik naklona, prtljažni prostor pa skriva poglobljeno dvojno dno z razdelilniki za manjšo prtljago. Ob zlaganju sedežev nastane raven prostor dolžine 1,85 m in širine enega metra.

Kritike seveda obstajajo. Pri Top Gearu izpostavljajo, da je krmilni mehanizem sterilen in da BMW iX3 nudi bolj vpleteno vozniško izkušnjo. To je pričakovano, saj Volvo nikoli ni meril na dirkaške navdušence, temveč na udobno in varno potovanje. Del te filozofije je pametni varnostni pas, ki ga je revija Time označila za enega najboljših izumov leta, saj samodejno prilagodi zatezno silo glede na telesne mere potnika, položaj sedenja in silovitost morebitnega trka.

Obnašanje na cesti: nepričakovana raven dinamičnosti

Kratek preizkus po ljubljanskih ulicah je razkril zelo uglajeno delovanje. Kljub velikim 22-palčnim platiščem in prilagodljivemu podvozju EX60 ne deluje neudobno. Cestne neravnine blaži zanesljiveje kot iX3 s standardnim vzmetenjem, v zavojih pa ostaja presenetljivo nevtralen. Avtomobil deluje bistveno lažji in bolj odziven od modela EX90, v primerjavi s starim bencinskim XC60 pa gre za povsem drugo raven prefinjenosti. Krmiljenje je v privzetem programu prelahko, zato ga velja takoj prestaviti v bolj togo nastavitev, kjer majhen volan končno pride do izraza. Pospešek izvedbe P10 do stotice v 4,6 sekunde povsem zadošča, čas 3,9 sekunde pri različici P12 pa je namenjen predvsem navduševanju s številkami.

Nekaj pripomb kljub temu ostaja. Sistem za aktivno odpravljanje hrupa v kabini deluje ves čas in ga ni mogoče izklopiti. Pri počasni mestni vožnji ustvarja rahel pritisk v ušesih, medtem ko naj bi pri višjih hitrostih poskrbel za popolno tišino, a preizkusa na avtocesti tokrat nismo opravili.

Realni kilometri: kaj pokaže avtocestna praksa

Podatki z daljših avtocestnih voženj kažejo bolj realno sliko od laboratorijskih meritev. Izvedba P10 na 22-palčnih kolesih pri hitrosti 100 km/h porabi približno 19,0 kWh/100 km, kar omogoča okoli 480 km (300 milj) dejanskega dosega. Močnejši P12 z baterijo neto kapacitete 112 kWh pri enaki hitrosti zmore okrog 590 km (370 milj). Pri hitrosti 120 km/h poraba naraste na 22,5 kWh/100 km, kar pomeni 410 km pri modelu P10 ter 500 km (310 milj) pri P12.

Te vrednosti so neposredno primerljive z BMW-jem iX3 na podobni obutvi, medtem ko Mercedes GLC EQ po prvih podatkih rahlo zaostaja. Tovarniška obljuba o 810 kilometrih po ciklu WLTP je torej laboratorijska vrednost, realnih 500 kilometrov pri 120 km/h pa pomeni zanesljivo pot od Ljubljane do Milana z enim samim postankom za polnjenje.

Throttly primerjava: EX60 P12 prevzema vodstvo

V bazi portala Throttly smo EX60 P12 neposredno soočili z vsemi tekmeci na slovenskem trgu. Na podlagi dosega, hitrosti polnjenja, moči, stroškov lastništva in uporabnosti je lestvica električnih SUV vozil dodelila prvo mesto modelu Volvo EX60 P12 AWD s 67 točkami. BMW iX3 50 xDrive zaseda drugo mesto s 66 točkami, Mercedes GLC 300 4MATIC EQ pa je pristal na 23. mestu s 60 točkami.

Podrobna primerjava z BMW-jem iX3 50 xDrive se konča v korist Šveda z razmerjem 10 proti 7 v ključnih točkah. Volvo ponuja večjo moč (500 kW proti 345 kW) in več navora (790 Nm proti 645 Nm), za sekundo hitrejši pospešek do 100 km/h (3,9 s proti 4,9 s), rahlo daljši uradni doseg (810 km proti 805 km), hitrejši cikel polnjenja med 10 in 80 odstotki (20 minut proti 21 minutam), zmogljivejši vgrajeni polnilnik AC z močjo 22 kW proti 11 kW ter višjo vlečno zmogljivost (2.400 kg proti 2.000 kg). BMW na drugi strani ponuja višjo končno hitrost (210 km/h), boljšo energijsko učinkovitost (17,1 proti 18,4 kWh/100 km), prostornejši sprednji prtljažnik in približno dva tisočaka nižjo nabavno ceno.

Primerjava z modelom Mercedes GLC 300 4MATIC EQ razkriva še večje razlike. Nemški tekmec ponuja 310 kW (421 KM), baterijo z 85 kWh neto kapacitete, doseg 613 km ter polnjenje z močjo do 320 kW, kar pomeni 23 minut med 10 in 80 odstotki napolnjenosti. Volvo P12 ga prekaša pri sistemski moči, pospešku, hitrosti na polnilnici in dosegu, kjer prednost znaša skoraj 200 kilometrov. Mercedes odgovarja s prtljažnim prostorom prostornine 570 litrov, velikim 128-litrskim prednjim prtljažnikom in nekoliko nižjo vstopno ceno. Izbira zvezde na nosu torej prinaša opazno manj prevoženih kilometrov z enim polnjenjem.

Pri britanski reviji Auto Express so na primerjalnem preizkusu z izvedbo P10 zmago prisodili BMW-ju zaradi večje energijske učinkovitosti in voznih lastnosti, medtem ko je Volvo zasedel drugo mesto pred Mercedesom. Ugotovitev je povsem jasna: osrednji dvoboj za vrh razreda poteka med Švedsko in Bavarsko, medtem ko Mercedes stavi predvsem na zunanji vtis in svetlobni podpis.

Slovenske cene in postavitev modela Volvo EX60 na trgu

Uradni slovenski cenik prinaša naslednje številke. Osnovni EX60 Single Engine (374 KM) Plus velja 63.350 €, z opremo Ultra pa 70.300 €. Štirikolesno gnani Twin Engine (544 KM) Plus stane 66.400 € oziroma 73.350 € kot Ultra. Najzmogljivejši Twin Engine Performance (680 KM) Plus zahteva 72.500 €, v najvišjem paketu opreme Ultra pa doseže 79.450 €.

Vse navedene cene presegajo zakonsko mejo 45.000 evrov, zato kupec ne more računati na državno subvencijo Borzena. Za primerjavo: BMW iX3 50 xDrive na platformi Throttly velja 70.979 €, Mercedes GLC 300 4MATIC EQ pa 68.306 €. Izvedba EX60 P12 s 680 konjskimi močmi za 72.500 evrov je zato presenetljivo ugodna. Za dva tisočaka doplačila v primerjavi z BMW-jem ponuja 155 kW več moči in za celo sekundo hitrejši pospešek do stotice. V primerjavi z Mercedesom pa za tri tisočake več prinaša dodatnih 200 kilometrov dosega. Slovenske cene so praktično enake nemškim (66.000 € za P10 in 72.000 € za P12), podatki s tujih trgov pa kažejo, da je Volvo pri mesečnih obrokih lizinga pogosto ugodnejši od nemških tekmecev. Skupina Geely namreč z lastno proizvodnjo baterij ter delitvijo tehnologije med znamkami Polestar, Zeekr, Lynk & Co in Lotus dosega izjemno stroškovno učinkovitost.

Končna ocena: komu ustreza novi švedski električni križanec

Avtomobil je pisan na kožo družinam, ki se pogosto odpravijo na daljše poti proti morju ali goram in ne želijo načrtovati postankov glede na polnilno infrastrukturo. Prav tako ustreza vsem z domačim trifaznim priključkom, ki bodo s pridom izkoriščali serijski 22-kilovatni polnilec z izmeničnim tokom. Odlična izbira je tudi za dosedanje voznike modela XC60, ki iščejo neposreden prehod na elektriko. Različica P12 pa nagovarja tiste, ki si želijo vrhunskih zmogljivosti s 680 konjskimi močmi brez slabe vesti glede izpustov.

Model bo manj prepričal voznike, ki iščejo neposreden in izrazito komunikativen volanski mehanizem, saj na tem področju BMW ponuja več ostrine. Obenem zna koga zmotiti sistem za aktivno dušenje hrupa v potniški kabini, ki ga ni mogoče povsem izključiti.

Nekaj pomanjkljivosti ostaja: poraba pri avtocestnih hitrostih je rahlo višja kot pri BMW-ju, volan je v privzeti nastavitvi nekoliko premehek, pogrezljive kljuke so bolj oblikovalska posebnost kot praktična rešitev, cena bogato opremljenih izvedb pa z dodatki hitro preseže 80 tisoč evrov. Kljub temu se EX60 umešča točno med iX3 in GLC EQ: ponuja več udobja od prvega in več vozne dinamike od drugega. Švedska znamka je pripravila zrel avtomobil brez kompromisov pri ključnih lastnostih. Doseg, polnilne zmogljivosti, garancijski pogoji in Googlova programska oprema sodijo v sam vrh razreda. Prednost, ki so jo imeli nemški proizvajalci, se je s tem modelom povsem stopila.

Novi električni Volvo je prispel na slovenske ceste z jasnimi številkami. Njegova končna cena pa je ugodnejša, kot so nakazovale prve napovedi.