Subvencije so pošle, ker smo z njimi kupovali napačne avtomobile: kaj se zdaj sploh še splača kupiti

Dejstva so impresivna. Do konca julija je bilo v Sloveniji registriranih 7.554 novih električnih avtomobilov, lani v enakem obdobju 3.231, kar pomeni rast za 133 odstotkov. Električni avtomobili držijo 18,5 odstotka celotnega trga, julija so dosegli rekordnih 26 odstotkov. Vsak četrti nov avto v Sloveniji je ta hip električen. To so številke, o katerih Nemčija sanja.

Cena rekorda je znana. Javni poziv JP SUB-EV26, objavljen 12. maja, je ponujal 25,6 milijona evrov fizičnim osebam in 8 milijonov podjetjem. Do začetka avgusta je prispelo 3.105 vlog fizičnih oseb za 19,58 milijona in 1.125 vlog podjetij za 6,39 milijona evrov, Borzen pa ocenjuje, da bo denarja zmanjkalo že v drugi polovici avgusta. Mi smo izračunali, da bo zmanjkalo že prihodnji teden (kalkulator). Ministrstvo je bilo neposredno: sredstva, namenjena e-vozilom za obdobje 2026-2028, so v celoti porabljena, evropski vir iz načrta za okrevanje pa se je maja iztekel. Sklad, ki bi moral zdržati do konca leta 2026, je izpuhtel v treh mesecih. Naslednje leto le nekaj milijonov.

Kaj smo v resnici kupili: poglejte seznam

In zdaj ključni dokument te zgodbe, lestvica registracij. Na vrhu je Tesla Model 3 z 862 primerki, sledijo Leapmotor T03 s 447, Renault Twingo s 417, Tesla Model Y s 407, Škoda Elroq s 336 in Volkswagen ID.7 z 322 registracijami. Med trideseterico so še Dongfeng Box, Hyundai Inster, Citroën ë-C3 in podobni mali mestni avtomobili.

Preberite ta seznam še enkrat, tokrat z očmi slovenskega gospodinjstva. Model 3 je družinski avto, kapo dol. A dva od prvih treh, T03 in Twingo, sta mestna avtomobila s tremi oziroma štirimi metri dolžine, ki v veliki večini gospodinjstev ne zamenjata glavnega družinskega avtomobila. Zamenjata drugi avto. Tistega za v službo, po otroke in do trgovine. Družinski dizel, ki naredi 20.000 kilometrov na leto, medtem mirno stoji na dvorišču in čaka na naslednjo vožnjo na morje.

Država ni elektrificirala slovenske družine. Elektrificirala je njeno pot do pekarne.

Matematika sheme: čim cenejši avto, tem večji ček

Zakaj se je to zgodilo, ni skrivnost, je aritmetika. Subvencija je bila fiksni znesek po cenovnih razredih: 7.800 evrov za avtomobile do 25.000 evrov, 7.200 do 35.000, 6.500 do 45.000, 4.500 do 65.000 in nič nad tem. Pri Twingu za 19.990 evrov je ček pokril 39 odstotkov cene, pri Modelu 3 dobro petino, pri družinskem avtomobilu za 50.000 evrov še slabo desetino, pri vsem nad 65.000 evri pa nič.

Posledice smo izmerili v Throttly raziskavi 21 modelov: povezava med ceno in petletnim prihrankom je znotraj razredov izrazito negativna, korelacija znaša r = -0,95. Čim dražji je električni avto, tem manj se splača. Povprečen prihranek mestnega razreda je znašal 10.177 evrov, kompaktnega 8.106, razreda SUV in križancev, kjer družine v resnici živijo, pa le še 4.119 evrov. Brez subvencije se po mojem izračunu ta družinski razred prevesi na približno 1.700 evrov minusa, meja splačljivosti pa z okoli 65.000 pade na 35.000 do 40.000 evrov. (vir: kaklulator - Elektrika ali Bencin)

Denar je tekel tja, kamor ga je shema usmerila. Samo za približno tisoč naročenih Twingov bi bilo treba odšteti 7,8 milijona evrov, slabo četrtino vseh sredstev za fizične osebe. Za 862 registriranih Teslinih Modelov 3 je šlo okoli 6,2 milijona evrov. Dva modela, tretjina sklada.

Napaka v konstrukciji: subvencionirali smo drugi avto, ne prvega

Naj bom natančen, ker je razlika pomembna. Shema je bila na papirju socialno naravnana in to sem ji doslej štel v dobro: najbolj je pomagala najcenejšim avtomobilom in s tem kupcem s plitvejšo denarnico. A med namenom in učinkom zeva prepad. V praksi je najvišje čeke pobiral segment, ki v slovenskih gospodinjstvih igra vlogo drugega avtomobila. Gospodinjstvo, ki si lahko privošči nov avto za 20.000 evrov kot dodatek k obstoječemu, ni socialni primer. Je pa racionalen igralec, ki je vzel 39-odstotni popust, ker bi ga vsak.

Torej. Kupovali smo popolnoma napačne električne avtomobile. Ne tistega, ki nadomesti stari družinski avtomobil.

Z vidika razogljičenja je to narobe obrnjen svet. Emisije ne nastajajo pri avtomobilu, ki naredi 5.000 mestnih kilometrov na leto. Nastajajo pri glavnem družinskem avtomobilu s 15.000 do 25.000 kilometri, tistem v razredu med 35.000 in 55.000 evri, ki je od sheme dobil najmanj in ki se brez subvencije po naši raziskavi zdaj sploh ne izide več. Povprečna slovenska družina, ki bi rada svoj edini oziroma glavni avto zamenjala za povprečen nov električni, je bila v tej shemi sistematično zapostavljena. Subvencionirali smo torej kilometre, ki jih skoraj ni, in pustili na cesti kilometre, ki kurijo največ nafte.

Past za tiste, ki avto še čakajo

Vmes pa se odvija še ena, povsem človeška drama. Subvencijo dobite šele po nakupu in registraciji vozila, ne ob podpisu pogodbe. Trgovci Renaulta so prodali že skoraj tisoč Twingov, registriranih pa jih je bilo do konca julija 417. To pomeni, da približno 580 kupcev čaka na avto, ki so ga naročili z računico, v kateri je pisalo 7.800 evrov subvencije. Če bo vozilo dobavljeno po zaprtju poziva, vloge ne bodo mogli več oddati. Na to past sem javno opozoril že prejšnji teden in nekateri kupci so po poročanju medijev pogodbe že preklicali. Pozival pa sem tudi že prej, ker smo vedeli, kakšna je prodaja in kako počasi dela Borzen.

Edino upanje zanje je napoved ministrstva, da bi ob morebitnem novem pozivu predvidoma ohranili dosedanjo prakso, po kateri so do subvencije upravičeni tudi kupci, ki so vozilo kupili v vmesnem času med pozivoma. To je pomembna, a mehka obljuba: novega poziva ni, programa porabe Podnebnega sklada tudi ne, in nihče pri zdravi pameti ne bi smel podpisati pogodbe na podlagi besede predvidoma.

Jesen brez subvencij, ravno ko prihajajo pravi avtomobili

Ironija tempiranja je popolna. Ravno letošnjo jesen na trg prihaja val cenovno dostopnejših električnih modelov, od Volkswagnov ID.polo in ID.cross prek Škode Epiq in Kie EV2 do Leapmotorja B05. Avtomobili, ki bi lahko elektrifikacijo končno pripeljali v širino, bodo na trg stopili v trenutku, ko je subvencijska pipa suha. Uvozniki so si enotni v dveh točkah: da državnih subvencij s popusti ne morejo nadomestiti, kot pravijo pri Emil Freyu, in da trg najbolj potrebuje stabilno ter predvidljivo okolje, kot poudarjajo pri Porsche Slovenija. Oboje drži. In oboje je vljudna verzija stavka, da se država z avtomobilskim trgom igra na jojo.

Kaj bi naredil jaz v vlogi odločevalca

Prvič, takojšnja in jasna zaveza, da bodo kupci z veljavnimi pogodbami iz obdobja poziva subvencijo prejeli tudi ob poznejši dobavi. To ne stane nič razen podpisa in povrne zaupanje do države. Država naj najde kar je zmanjkalo zaradi malomarnega uporavljanja.

Drugič, če subvencije, potem pametne. Namesto fiksnega čeka po ceniku naj prihodnja shema upošteva, kateri avtomobil v gospodinjstvu se zamenjuje in koliko vozi. Spodbuda za zamenjavo glavnega družinskega avtomobila z visoko kilometrino odstrani nekajkrat več emisij kot ček za mestni drugi avto. Če hočemo meriti učinek, merimo kilometre, ne cenika. Mogoče vezava na prihodke posameznika, kot v Nemčiji.

Tretjič, moje staro stališče: najčistejša rešitev sploh ni subvencija, ampak znižan DDV na električna vozila, ki ne pozna razpisov, vrst in praznih skladov. Evropska DDV direktiva tu postavlja ovire, a ravno zato bi morala Slovenija v Bruslju to temo odpirati, ne pa doma vsako leto loviti datum, ko bo Borzenu zmanjkalo denarja. Simplifikacija prehoda za čiste tehnologije. Obdavčitev umazane tehnologije in s tem finaciranje prehoda. Tako, to delajo napredni narodi.

Do takrat velja, kar smo izračunali: za podjetja se električni avto zaradi odbitka DDV in ničelne bonitete še vedno krepko splača, za fizične osebe pa se je trg čez noč razpolovil na majhne avtomobile, ki se še izidejo, in na družinski razred, ki visi v zraku. Rekordnih 26 odstotkov iz julija bo jeseni videti kot spomin z dopusta. In ko se bodo čez leto dni odgovorni spraševali, zakaj je elektrifikacija zastala, jim bo odgovor že danes napisan v lestvici registracij: ker smo denar za revolucijo porabili za nakupovalne vozičke.